Mnogi dolžniki vstopajo v postopek osebnega stečaja s prepričanjem, da gre za preprosto administrativno potezo – nekakšen gumb za ponastavitev, ki bo z enim klikom izbrisal vse pretekle finančne napake. Vendar v svoji dolgoletni praksi pogosto opažam, da je resnica precej bolj neizprosna. Osebni stečaj ni avtomatična pravica do izbrisa dolgov, temveč sodni preizkus vaše integritete. Sodišče ključe do vašega novega začetka drži tesno v rokah; ne bo jih izročilo nikomur, ki je v preteklosti igral dvojno igro.

Odpust obveznosti je »pravna dobrota«, ne pa vaša pravica

Skladno s sodno prakso (npr. VSL Sklep Cst 238/2025) je treba razumeti, da odpust dolgov ni nekaj, kar vam država dolguje. Gre za t. i. pravno dobroto, ki je namenjena izključno tistim dolžnikom, ki so v svojem položaju postopali etično.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 399. členu jasno določa namen tega instituta:

»Namen odpusta obveznosti je omogočiti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.«

Sodna praksa je tukaj neizprosna: če sodišče ugotovi zlorabo pravice ali nepošteno ravnanje, odpusta preprosto ne dovoli. To ni avtomatizem, temveč nagrada za tiste, ki so kljub finančnemu zlomu ohranili moralni kompas.

Past »reševanja zakona«: Ko darilo partnerju postane zloraba

Ena najbolj poučnih in hkrati pretresljivih lekcij iz sodne prakse (VSL Sklep Cst 238/2025) zadeva dolžnika, ki je svoje premoženje – vključno s kupnino od prodane hiše, avtomobilom in plovilom – prepustil ženi. Njegov motiv je bil oseben in človeško razumljiv: želel je ohraniti zakonsko zvezo in zaupal partnerki, da bo s temi sredstvi kupila skupno stanovanje za njuno upokojitev. Dolžnik je šel celo tako daleč, da je najel dodatno posojilo v višini 27.897,56 EUR in ga v celoti nakazal ženi, medtem ko so njegovi upniki ostali praznih rok.

Sodišče je v tem primeru zavzelo neizprosno stališče. Čeprav so bili dolžnikovi motivi v luči družinskih odnosov morda plemeniti, so bili z vidika varstva upnikov ocenjeni kot nepošteni in nevestni. Ker je dolžnik s premoženjem razpolagal neodplačno in celo s svežim zadolževanjem načrtno zmanjšal možnosti za poplačilo dolgov, mu statusa poštenega dolžnika niso priznali.

Pomembno si je zapomniti: ravnanja dolžnika se presojajo za obdobje petih let pred uvedbo stečaja. V tem obdobju sodišče retrospektivno analizira vsako neracionalno prenašanje premoženja, ki se v stečajnem postopku lahko hitro vrne kot bumerang.

Nova meja: Je 10-odstotno poplačilo upnikov obvezno?

Z novelo ZFPPIPP-H je zakonodajalec uvedel nov prag, ki dolžnike sili k večji aktivnosti. Sedaj obstaja izpodbojna zakonska domneva zlorabe, če dolžnik v preizkusnem obdobju upnikom ne poplača vsaj 10 odstotkov vseh prijavljenih terjatev.

Če ta prag ni dosežen, se avtomatično šteje, da si dolžnik za poplačilo ni prizadeval dovolj. Sodišče sicer lahko kljub nižjemu poplačilu dovoli odpust, vendar se dokazno breme prevali na dolžnika. Ta mora prepričljivo dokazati, da je bila njegova aktivnost primerna glede na njegov socialni položaj in da večjega poplačila realno ni mogel doseči. Ključni pogoj za uspeh ostaja izkazovanje zadostnega prizadevanja dolžnika, da v preizkusnem obdobju maksimalno polni stečajno maso.

Paradoks delodajalca: Zakaj je stečajnik včasih boljši delavec od dolžnika

Mnogi se bojijo, da bo osebni stečaj zaznamoval njihovo kariero ali vodil do izgube službe. V moji praksi pogosto vidim ravno nasprotno: delodajalci imajo pogosto raje zaposlenega v stečaju kot tistega, ki ima na plačo vezanih deset različnih izvršb.

Prednosti za delodajalca so predvsem administrativne in pravne narave:

  • Administrativna poenostavitev: Delodajalec prejme le en sklep o izterjavi stalnih prejemkov namesto vodenja dolge in zapletene vrste različnih izvršb.
  • Konec preračunavanja: Računovodstvu ni treba več skrbeti za vrstni red poplačil, preračunavanje obresti in vodenje evidenc za različne upnike.
  • Brezpravna odgovornost: Delodajalec ne odgovarja več odškodninsko za morebitne napake pri vrstnem redu izvrševanja sklepov, saj sredstva preprosto nakazuje na fiduciarni račun upravitelja.

Življenje po stečaju: SISBON, AJPES in »fiktivni dolgovi«

Tudi po pravnomočnem odpustu obveznosti previdnost ni odveč. Nekateri upniki poskušajo zaobiti sistem in dolžnike terjajo za že odpuščene dolgove ali celo ustvarjajo fiktivne terjatve z novejšimi datumi zapadlosti.

Konkreten nasvet: Če po končanem stečaju prejmete nov predlog za izvršbo za terjatev, ki je bila v postopku odpuščena, morate na sklep o izvršbi nujno vložiti ugovor in izpodbijati obstoj terjatve.

Prav tako se morate soočiti z dejstvom, da stečaj pusti sledi. Podatek o postopku ostane viden še 4 leta po njegovem koncu. Pri tem je ključna razlika med evidencama:

  • AJPES: Postopek je stvar javno dostopne evidence, kar vpliva predvsem na transparentnost v poslovnih odnosih.
  • SISBON: To je vaša »finančna senca«, ki jo vidijo banke. Čeprav zakonske prepovedi za nove kredite ni, banke v svoji poslovni praksi stečajnike v tem obdobju praviloma obravnavajo kot visoko tvegane, kar praktično onemogoči pridobitev kreditov ali lizingov.

Kadar kazenska sodba ustavi vašo »novo priložnost«

Eden najmočnejših razlogov za avtomatično zavrnitev odpusta obveznosti je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper gospodarstvo ali premoženje. V zadevi VSL sklep Cst 317/2016 je sodišče potrdilo, da takšna obsodba predstavlja nepremostljivo oviro.

Pomembno je razumeti integriranost sistema integritete:

  1. Retrospektivna presoja: Sodišče gleda 5 let nazaj (npr. nepošteni prenosi premoženja).
  2. Prospektivna presoja: Sodišče opazuje vaše aktivno prizadevanje v preizkusnem obdobju (10-odstotni prag in izogibanje novim kaznivim dejanjem).

Ugovor proti odpustu se lahko vloži kadarkoli do poteka preizkusnega obdobja, če ovira nastane kasneje. Če kazenska sodba postane pravnomočna med trajanjem stečaja, se postopek odpusta ustavi, sodišče pa je na ugotovitve kazenskega oddelka v celoti vezano.

Zaključek: Ste pripravljeni na preizkus vestnosti?

Osebni stečaj ni pot za tiste, ki želijo le ubežati odgovornosti, temveč za tiste, ki so pripravljeni na popolno transparentnost. Zahteva visoko stopnjo integritete in pripravljenost, da bo vsako vaše dejanje v zadnjih petih letih analizirano skozi prizmo poštenja do upnikov. Uspeh v tem postopku ni odvisen le od vašega finančnega zloma, temveč od vaše moralne trdnosti po njem.

Preden oddate predlog, si postavite ključno vprašanje: Ali je vaša pot v stečaj tlakovana z iskrenim prizadevanjem ali le s poskusom izigravanja sistema? Sodišče bo odgovor na to vprašanje neusmiljeno poiskalo v vaših dejanjih, ne v vaših besedah.

Infiniti Plus d.o.o.

Romana Kruhar P, davčno-pravna svetovalka

 

Add Your Heading Text Here

Mnogi dolžniki vstopajo v postopek osebnega stečaja s prepričanjem, da gre za preprosto administrativno potezo – nekakšen gumb za ponastavitev, ki bo z enim klikom izbrisal vse pretekle finančne napake. Vendar v svoji dolgoletni praksi pogosto opažam, da je resnica precej bolj neizprosna. Osebni stečaj ni avtomatična pravica do izbrisa dolgov, temveč sodni preizkus vaše integritete. Sodišče ključe do vašega novega začetka drži tesno v rokah; ne bo jih izročilo nikomur, ki je v preteklosti igral dvojno igro.

Odpust obveznosti je »pravna dobrota«, ne pa vaša pravica

Skladno s sodno prakso (npr. VSL Sklep Cst 238/2025) je treba razumeti, da odpust dolgov ni nekaj, kar vam država dolguje. Gre za t. i. pravno dobroto, ki je namenjena izključno tistim dolžnikom, ki so v svojem položaju postopali etično.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 399. členu jasno določa namen tega instituta:

»Namen odpusta obveznosti je omogočiti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.«

Sodna praksa je tukaj neizprosna: če sodišče ugotovi zlorabo pravice ali nepošteno ravnanje, odpusta preprosto ne dovoli. To ni avtomatizem, temveč nagrada za tiste, ki so kljub finančnemu zlomu ohranili moralni kompas.

Past »reševanja zakona«: Ko darilo partnerju postane zloraba

Ena najbolj poučnih in hkrati pretresljivih lekcij iz sodne prakse (VSL Sklep Cst 238/2025) zadeva dolžnika, ki je svoje premoženje – vključno s kupnino od prodane hiše, avtomobilom in plovilom – prepustil ženi. Njegov motiv je bil oseben in človeško razumljiv: želel je ohraniti zakonsko zvezo in zaupal partnerki, da bo s temi sredstvi kupila skupno stanovanje za njuno upokojitev. Dolžnik je šel celo tako daleč, da je najel dodatno posojilo v višini 27.897,56 EUR in ga v celoti nakazal ženi, medtem ko so njegovi upniki ostali praznih rok.

Sodišče je v tem primeru zavzelo neizprosno stališče. Čeprav so bili dolžnikovi motivi v luči družinskih odnosov morda plemeniti, so bili z vidika varstva upnikov ocenjeni kot nepošteni in nevestni. Ker je dolžnik s premoženjem razpolagal neodplačno in celo s svežim zadolževanjem načrtno zmanjšal možnosti za poplačilo dolgov, mu statusa poštenega dolžnika niso priznali.

Pomembno si je zapomniti: ravnanja dolžnika se presojajo za obdobje petih let pred uvedbo stečaja. V tem obdobju sodišče retrospektivno analizira vsako neracionalno prenašanje premoženja, ki se v stečajnem postopku lahko hitro vrne kot bumerang.

Nova meja: Je 10-odstotno poplačilo upnikov obvezno?

Z novelo ZFPPIPP-H je zakonodajalec uvedel nov prag, ki dolžnike sili k večji aktivnosti. Sedaj obstaja izpodbojna zakonska domneva zlorabe, če dolžnik v preizkusnem obdobju upnikom ne poplača vsaj 10 odstotkov vseh prijavljenih terjatev.

Če ta prag ni dosežen, se avtomatično šteje, da si dolžnik za poplačilo ni prizadeval dovolj. Sodišče sicer lahko kljub nižjemu poplačilu dovoli odpust, vendar se dokazno breme prevali na dolžnika. Ta mora prepričljivo dokazati, da je bila njegova aktivnost primerna glede na njegov socialni položaj in da večjega poplačila realno ni mogel doseči. Ključni pogoj za uspeh ostaja izkazovanje zadostnega prizadevanja dolžnika, da v preizkusnem obdobju maksimalno polni stečajno maso.

Paradoks delodajalca: Zakaj je stečajnik včasih boljši delavec od dolžnika

Mnogi se bojijo, da bo osebni stečaj zaznamoval njihovo kariero ali vodil do izgube službe. V moji praksi pogosto vidim ravno nasprotno: delodajalci imajo pogosto raje zaposlenega v stečaju kot tistega, ki ima na plačo vezanih deset različnih izvršb.

Prednosti za delodajalca so predvsem administrativne in pravne narave:

  • Administrativna poenostavitev: Delodajalec prejme le en sklep o izterjavi stalnih prejemkov namesto vodenja dolge in zapletene vrste različnih izvršb.
  • Konec preračunavanja: Računovodstvu ni treba več skrbeti za vrstni red poplačil, preračunavanje obresti in vodenje evidenc za različne upnike.
  • Brezpravna odgovornost: Delodajalec ne odgovarja več odškodninsko za morebitne napake pri vrstnem redu izvrševanja sklepov, saj sredstva preprosto nakazuje na fiduciarni račun upravitelja.

Življenje po stečaju: SISBON, AJPES in »fiktivni dolgovi«

Tudi po pravnomočnem odpustu obveznosti previdnost ni odveč. Nekateri upniki poskušajo zaobiti sistem in dolžnike terjajo za že odpuščene dolgove ali celo ustvarjajo fiktivne terjatve z novejšimi datumi zapadlosti.

Konkreten nasvet: Če po končanem stečaju prejmete nov predlog za izvršbo za terjatev, ki je bila v postopku odpuščena, morate na sklep o izvršbi nujno vložiti ugovor in izpodbijati obstoj terjatve.

Prav tako se morate soočiti z dejstvom, da stečaj pusti sledi. Podatek o postopku ostane viden še 4 leta po njegovem koncu. Pri tem je ključna razlika med evidencama:

  • AJPES: Postopek je stvar javno dostopne evidence, kar vpliva predvsem na transparentnost v poslovnih odnosih.
  • SISBON: To je vaša »finančna senca«, ki jo vidijo banke. Čeprav zakonske prepovedi za nove kredite ni, banke v svoji poslovni praksi stečajnike v tem obdobju praviloma obravnavajo kot visoko tvegane, kar praktično onemogoči pridobitev kreditov ali lizingov.

Kadar kazenska sodba ustavi vašo »novo priložnost«

Eden najmočnejših razlogov za avtomatično zavrnitev odpusta obveznosti je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper gospodarstvo ali premoženje. V zadevi VSL sklep Cst 317/2016 je sodišče potrdilo, da takšna obsodba predstavlja nepremostljivo oviro.

Pomembno je razumeti integriranost sistema integritete:

  1. Retrospektivna presoja: Sodišče gleda 5 let nazaj (npr. nepošteni prenosi premoženja).
  2. Prospektivna presoja: Sodišče opazuje vaše aktivno prizadevanje v preizkusnem obdobju (10-odstotni prag in izogibanje novim kaznivim dejanjem).

Ugovor proti odpustu se lahko vloži kadarkoli do poteka preizkusnega obdobja, če ovira nastane kasneje. Če kazenska sodba postane pravnomočna med trajanjem stečaja, se postopek odpusta ustavi, sodišče pa je na ugotovitve kazenskega oddelka v celoti vezano.

Zaključek: Ste pripravljeni na preizkus vestnosti?

Osebni stečaj ni pot za tiste, ki želijo le ubežati odgovornosti, temveč za tiste, ki so pripravljeni na popolno transparentnost. Zahteva visoko stopnjo integritete in pripravljenost, da bo vsako vaše dejanje v zadnjih petih letih analizirano skozi prizmo poštenja do upnikov. Uspeh v tem postopku ni odvisen le od vašega finančnega zloma, temveč od vaše moralne trdnosti po njem.

Preden oddate predlog, si postavite ključno vprašanje: Ali je vaša pot v stečaj tlakovana z iskrenim prizadevanjem ali le s poskusom izigravanja sistema? Sodišče bo odgovor na to vprašanje neusmiljeno poiskalo v vaših dejanjih, ne v vaših besedah.

Infiniti Plus d.o.o.

Romana Kruhar P, davčno-pravna svetovalka