Mnogi mislijo, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju preprost način, kako “izigrati” nujne dediče in prenesti nepremičnino na izbrano osebo. A pozor! Novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča RS iz leta 2024 in 2025 je pravila igre močno zaostrila.
Tukaj je 5 zanimivosti, ki jih morate poznati, preden stopite k notarju:
1. To je v resnici “stava” na smrt (Aleatornost) Ali ste vedeli, da pogodba ni veljavna, če ob podpisu veste, da bo preživljanec kmalu umrl? Sodišča zahtevajo, da je pogodba tvegana (aleatorna) za obe strani. Če zdravniki napovejo hitro smrt (npr. terminalna faza bolezni) in vi to veste, pogodba ni več “kockanje” z usodo, ampak preračunljivost. Takšna pogodba bo potem nična in se šteje za darilo, do katerega imajo pravico vsi dediči.
2. Plačilo ni le denar, ampak tudi “subjektivna vrednost” Najnovejša sodba (II Cp 87/2025) prinaša zanimiv preobrat: sodišče je potrdilo, da “odplačilo” nepremičnine ni le matematični izračun stroškov hrane in položnic. Kot veljavno protidajatev se šteje tudi subjektivna vrednost: zaupanje, osebna bližina, občutek varnosti in ohranjanje življenjskega standarda, ki ga preživljanec ceni bolj kot denar.
3. Molk preživljanca ne pomeni, da je vse v redu To je morda največja past! Če babica ali dedek ne “jamrata” in ne tožita za razvezo pogodbe, to še ne pomeni, da so dediči varni. Vrhovno sodišče (II Ips 47/2025) je razsodilo, da molk preživljanca pogosto izhaja iz strahu in odvisnosti od preživljalca. Dediči lahko po smrti uspešno dokažejo, da se pogodba ni izvajala (npr. slaba higiena, osamljenost), in jo razdrejo, čeprav je bil pokojnik tiho.
4. “Mrtva črka na papirju” vas lahko stane hiše Če v pogodbo zapišete, da boste nudili “dietno prehrano in prevoze”, v resnici pa to počne soseda ali patronažna služba, ste v težavah. Sodišča so postala stroga: če se pogodba ne izvaja natanko tako, kot je zapisano, ali če preživljalec zlorablja pooblastila (npr. troši denar preživljanca zase), se pogodba lahko razveže.
5. Sestra ali mama? Izbira je pomembna. Pri načrtovanju prenosa premoženja je ključno, kdo prevzame tveganje. Ker mora biti pogodba tvegana, je pri starejših osebah (npr. mami) težje dokazati aleatornost kot pri mlajši sestri. Če je preživljanec zdrav, je to vaša prednost – negotovost trajanja življenja je tisto, kar pogodbo naredi “betonsko”.
Nasvet: Ne sklepajte pogodb “na pamet” ali s splošnimi vzorci. Če pogodba ne odraža realnega stanja in tveganja, se po smrti lahko spremeni v darilo, vaši “izključeni” sorodniki pa bodo potrkali na vrata po svoj nujni delež.
Opomba: Članek je informativne narave in temelji na aktualni sodni praksi (2024/2025). Za konkretne rešitve se posvetujte s pravnim strokovnjakom.